nedelja, 26. januar 2014

Obisk rezidence slovenske veleposlanice

Včeraj smo z Majo in Aljažem obiskali rezidenco slovenske veleposlanice in njene družine tukaj v Indiji. Spremljale so nas naše gostiteljske družine, Aljaža kar vse tri, skupaj s predstavnicami Amityja. Veleposlanica se je zahvalila Amityju in našim gostiteljskim družinam za vso gostoljubnost in skrb, besedo pa je potem prevzela še ga. Jyoti Arora v imenu ge. Amite Chauhan. Povedala je toliko lepih stvari o naši izmenjavi in nas, da moram reči, da sem ponosna na vse tri, na stike, ki smo jih uspeli vzpostaviti.  Druženje je bilo nadvse prijetno. Z veleposlanico in go. Matejo, ki organizira naša srečanja, smo se dogovorili, da bomo poizkusili obiskati veleposlaništvo še enkrat pred našim odhodom, ki se prehitro bliža. Res, ko pomislim, da bo treba iti,  me kar stisne pri srcu, kljub temu da se hkrati veselim prihoda domov.

Lep pozdrav,
Nina

Farewell meeting hosted by Ambassador of Slovenia at her residence

Dear Mr Borut
I wish to share some this wonderful news....Today H.E Ambassador of Slovenia
invited the students, host families and faculty members for high tea at her
residence to bid them farewell and thank the school and the families. Kindly
find attached a photo.
What a beautiful interaction it was! Aljaz, Nina and Maja are such wonderful
ambassadors of their school and country ! They were so happy and gave a very
positive feedback to the Ambassador.
I hope this relationship built between our schools and country would grow
stronger each year.
Looking forward to our students visit to your school again this year.

Thank you so much for agreeing to our proposal of initiating the school
exchange.
Regards


Jyoti Arora
HEAD, AIMUN ( www.aimun.co.in)
HEAD, Amity Educational Resource Centre
Amity Group of Schools
E-27, AKC House, Defence Colony
New Delhi-110024

ponedeljek, 2. december 2013

Obisk zunanjega ministra Karla Erjavca

V torek, 12. novembra, smo bili Maja, Aljaž in jaz s svojimi gostiteljskimi družinami in predstavnicami Amity-ja (ga. Jyoti Arora ter ravnateljici obeh šol) povabljeni na sprejem slovenskega zunanjega ministra gospoda Karla Erjavca na tukajšnjem slovenskem veleposlaništvu.
Kot ponosni predstavniki šol  Amity smo se dogodka udeležili v uniformah.
Na veleposlaništvo smo  prispeli malo po 19. uri, tam nas je najprej pozdravila ga. Mateja, ki predstavlja  naš stik s slovenskim  veleposlaništvom. Čakanje na dogodek smo izkoristili za klepet, saj se nismo videli že  kar dva tedna. Spoznala sem tudi Aljaževo novo družino in brata ter Majine starše, ki jih poprej nisem imela priložnosti spoznati. Kasneje se nam je predstavila še  nova veleposlanica in  poklepetala  tudi z našimi družinami.
Sledil je govor veleposlanice, ki je povedala,  čemu smo se zbrali, nato se ji je na odru pridružil g. Karl Erjavec, ki je povzel namen svojega obiska v Indiji.
Sledilo je še obvezno fotografiranje s častnim gostom, nato so nas  povabili  še na pogovor  z gospodom Erjavcem in veleposlanico. Prijetno se je bilo pogovarjati v slovenščini, saj vsi pogrešamo slovenski jezik. Prav tako je po dolgem času lepo srečati rojake, zato smo se kar dolgo zadržali v prijetnem klepetu.
V priponki pošiljam še slike s sprejema.
Lep pozdrav,
Nina Hrvatič




ponedeljek, 25. november 2013

AIMUN

Pozdravljeni!
Vsi trije (Maja, Aljaž in jaz) smo se udeležili AIMUNA (Amity International Model United Nations), ki je potekal od četrtka do nedelje prejšnji teden. MUN je model OZN z vsemi organi in organizacijami. Vse tri dni sem sodelovala kot delegat Romunije v UNESCU.
Četrtek je bil zelo naporen dan. Najprej smo dolgo čakali, da smo se zbrali in se registrirali in  posedli v dvorano, kjer je potekala otvoritvena ceremonija. Ena od mojih sošolk je gostila Španko, s katero sva bili  v istem komiteju, tako da sva postali prav dobri prijateljici. Potem smo spoznavali še ostale predstavnike.  Veliko  smo klepetali z učiteljem iz Francije, ki je bil pri nas aprila na YRONS-u in  pred dvema tednoma, ko je potekala izmenjava s Francijo,  je bil ponovno  v Idriji. Potem sem šla pozdravit še Američanke z naše in iz drugih šol. Prišel je tudi Italijan ki sem ga pred mesecem  spoznala. Skratka, ogromno ljudi.
Na otvoritev je bila povabljena tudi naša veleposlanica, ki je bila častna gostja, zato so jo nazivali z njeno Ekselenco. Ko je imela dr. Amita Chauhan govor, smo Slovenci bili posebej omenjeni. Indijci so očitno  ponosni na povezavo s Slovenijo.
Po uvodni prireditvi  smo se slikali. Vsi tujci in pomembni gostje ter dijaki  različnih držav: Korejci,  Američanke,  Nemci, Italijan, Španka, Francozi, predstavnik  Mavricija in  mi trije. Po slikanju smo šli v svoje komiteje. Kot sem že omenila, sem bila v UNESCU, predstavljala pa sem Romunijo.  V četrtek sem bolj poslušala in skušala ugotoviti, za kaj gre in kako poteka in kakšna so  pravila, saj je to moja prva tovrstna izkušnja. Sedela sem poleg predstavnika Rusije, ki  se je že desetič ali enajstič   udeležil MUN-a. Pomagal  mi je, če sem imela kakšno vprašanje ali mi kaj ni bilo jasno. Vseskozi mi je  pomagala tudi predstavnica Malte, ki je moja prijateljica. Skratka, po prvem dnevu se mi je podoba poteka dogodkov zbistrila.
V soboto dopoldne so  potekala tri zasedanja  različnih komitejev. Tokrat sem sedela s predstavnico Katarja, ki prihaja iz Maldivov. Vsi tujci smo želeli intenzivno sodelovati, predlagati svoje rešitve, biti vidni, opaženi. Organizatorji so nam  žal to onemogočili, saj so vse tuje delegate kar dvakrat poklicali na slikanje, zasedanja pa so se medtem nadaljevala brez nas. Ravno v  času, ko  je prišlo do krize, ki jo je komite začel obravnavati. Ko smo se vrnili nismo vedeli, kaj  se dogaja. Ker ni dovoljeno vmes govoriti,  sem prosila, če lahko ponovijo temo  krize. Žal prepozno, ker so delegati že iskali  rešitve in ker se je bližal konec zasedanja, smo potem samo potrdili predlagane rešitve.
 Zvečer nas je čakala slavnostna večerja. Povabljeni so bili vsi tuji delegati in dijaki, ki so vodili AIMUN (direktorji, tajniki, menedžerji) Brez pomembnih oseb ne gre, a smo bili razbremenjeni vseh govorov, saj so jih 'šparali' za zaključno ceremonijo naslednjega dne. Bilo  je prijetno druženje!
V nedeljo so nas spet čakali naši komiteji. Radovedna sem bila,  kam so me posedli. Tablico Romunije sem našla prav pred direktorjem v prvi vrsti. Delegat, ki naj bi sedel zraven mene, se ni prikazal, tako da sem se počutila kar malo osamljeno. Na srečo je  predstavnik Avstralije zaprosil, če se lahko presede bližje. Bil je prijazen in v veliko pomoč. Pogovor med delegati teče prek listkov. V nedeljo sem prejela kar nekaj listkov, preko  katerih so delegati bolj kot ne  poizkušali flirtati z mano. No, sem se vsaj nasmejala. Nekaj jih je bilo pravzaprav takih, da si misliš: soooo sweet!
Po zasedanjih nas je čakala še zaključna prireditev, ki si jo bomo zapomnili po dolgih in dolgočasnih govorih in 40 stopinjah v dvorani. Z največjim veseljem smo ušli iz dvorane po koncu.
Ko pogledam celotno izkušnjo, sem navdušena. Spoznala sem nekaj novega, ogromno pridobila, pa še lahko rečem, da sem se  zabavala! Vsako jutro sva s sestro stali pred ogledalom, preverjali mejkap in popravljali oblačila, da je bilo vse popolno. Bilo je nekaj neprespanih noči, saj so  priprave potekale pozno v noč. In pa še to: AIMUN '13 you will be missed!
Lep pozdrav,
Nina




ponedeljek, 18. november 2013

Diwali

Pozdravljeni! Prejšnji vikend smo v Indiji praznovali praznik luči in svetlobe, imenovan diwali. To je eden izmed največjih in najpomembnejših hindujskih praznikov. Zanimivo je, da praznik  praznujejo vse religije v Indiji. Diwali je premičen praznik, saj v Indiji ne sledijo gregorijanskemu koledarju ampak solarno-lunarnem. Tako se praznik praznuje oktobra ali novembra.

Praznik predstavlja zmago dobrega nad zlom. Praznik sloni na zgodbi o kralja Ramu, ki se je po štirinajstih letih vrnil iz izgnanstva po porazu zlobnega kralja Ravena, ki mu je ugrabil ženo. Diwali me spominja na naš božič in novo leto. Z lučkami okrasijo  domove,se družijo in prirejajo pojedine. Prižigajo svečke, ki jih naredijo sami: v majhne glinene posodice  naložijo gorčično olje in stenj. Taka svečka se imenuje diya (izg. dija). Po molitvi jih razporedijo po hiši. Na tla  s peskom oz. posebnimi barvami narišejo rangoli. (V priponki sta sliki svečk in rangolija) V tem času se obdarujejo, darila podarijo prav vsem prijateljem.
Praznik naj bi trajal pet dni, takrat potekajo priprave in ti dnevi niso dela prosti dnevi. V soboto smo praznoval mali diwali, v nedeljo pa pravi diwali. Sledili so obiski sorodnikov, prijateljev in molitev. Zvečer pa so pokale  petarde in prasketali ognjemeti. Sem velika oboževalka ognjemetov, zato sem stala na naši terasi, se vrtela v krogu in občudovala ognjemete v vseh smereh neba.
Lep pozdrav,
Nina

ponedeljek, 11. november 2013

Javljanje iz Indije

Kakšen teden se nisem uspela javiti, saj smo se pred enim tednom z gostiteljsko družino preselili v večje stanovanje. Nekaj noči smo prespali kar pri sestrični te družine, preden smo se uspeli dokončno preseliti. V tistem času je prišlo še do nesreče v našem bloku. Porušil se je del strehe, vdrl se je strop v enem izmed stanovanj v najvišjem nadstropju. Preden smo uspeli urediti hišo, da je bila primerna za spanje, nas je čakalo še kar veliko dela.
Med novembrskimi počitnicami je v Indijo prišla Aljaževa družina. Vse tri so nas vzeli s seboj na dva tridnevna izleta. Bila je dobrodošla popestritev in poživitev našega natrpanega delovnika.
Pa še eno zanimivost bi opisala, značilno za Indijo. Ženske si za praznike, poroke ali pa tudi kar tako s kano poslikajo roke oz. noge. To lahko narediš tudi sam, če si spretnih rok in pa malo umetnika. Kano dobimo v majhnih tubicah, tako da jo s konico lahko nanašamo kot s svinčnikom. Domači umetnik ali umetnica slikanja s kano te posede na stol ali pa bližnje stopnišče in vzame tvojo roko v svojo. Takrat je čas, da se dogovoriš za ceno in pa za velikost mehendija. Tako se tej umetnini reče. Potem pa po tradicionalnih vzorcih poslikajo tvojo roko, polno detajlov. Poslikava je lahko končana v petih minutah. Potem pa moraš nekaj ur počakati, da se posuši, pri tem pa se ne smeš ničesar dotakniti. Ko je enkrat posušeno, je potrebno le še spraskati kano in je končano. Na začetku je vse skupaj bolj oranžno. Ko sem se po nanosu mehendija naslednji dan zbudila, je vzorec postal temno rjav. Bila sem navdušena, res je lepo! Še bolj pa so me prepričali umetniki s svojimi talenti in hitrostjo.

Toliko, nekaj utrinkov iz Indije.
 Lep pozdrav,
Nina






sreda, 16. oktober 2013

Pozdravljeni!

Prejšnji mesec smo  Maja, Aljaž in jaz obiskali slovensko veleposlaništvo tukaj v Indiji.

V začetku avgusta smo imeli vsi tujci (Japonci, Američani, Nemci in mi) prireditev, na katero so bile povabljene naše gostiteljske družine, vodja Amity šol ga. Amita Chauhan ter predstavniki slovenske, ameriške, japonske in nemške ambasade. Takrat smo spoznali predstavnico slovenske ambasade go. Matejo, ki živi tu v Indiji. Z njo smo malo poklepetali (je bilo prav prijetno govoriti  slovensko še z nekom drugim) in  povabila nas je  na obisk ambasade. Pustila nam je svojo telefonsko številko in rekla, naj jo le pokličemo,  tudi če bi imeli kakšno težavo se lahko obrnemo nanjo. Izvedeli smo tudi, da veleposlanik odhaja domov v začetku septembra, potem  ga v decembru zamenja naslednica.

Lahko rečem, da smo bili  vsi zadovoljni z obiskom ter da smo dobili priložnost spoznati našega veleposlanika. Veselimo se tudi prihoda nove veleposlanice, saj smo se že dogovarjali o naslednjem  obisku.
Tako smo se kar nekaj časa z Majo in Aljažem le pogovarjali o obisku in čas nam je začel kar uhajati, zato sem se odločila, da sama pokličem go. Matejo in se dogovorim za obisk. Nekajkrat sva se  slišali po telefonu, saj je bilo hkrati potrebno preverjati tudi z Majo in Aljažem zaradi ustreznosti termina.

Veleposlaništvo smo obiskali vsi trije dijaki skupaj z  našimi  gostitelji, spremljale pa so nas Jyoti Arora (vodja Amity International Research centra), pomočnica ravnateljice Amity Noida in pa ravnateljica Amity Pushp Vihar.<br><br> 
Nina